OKO - Bolezni

OKO-BOLEZNI

Tudi žilne bolezni vplivajo na očesne zaplete, saj so očesne strukture za motnje prekrvavitve zelo občutljive. "Previsok krvni tlak, zvišana raven holesterola ali maščob v krvi lahko okvarijo znotrajočesne žile do te mere, da pride do okvare ali celo izgube vida. Tudi sladkorna bolezen okvari male žile v očesu, in sicer pri več kot dveh tretjinah bolnikov po 15. letih bolezni. Lasersko zdravljenje izgubo vida pri sladkornih bolnikih močno izboljša, čeprav je osnova še vedno urejen krvni sladkor.

Oko zaznava svetlobo, iz katere si vaši možgani napravijo sliko, ki jo gledate. Svetlobne žarke sprejme tenka plast, ki oblega notranjost zrkla, in ji rečemo mrežnica ali retina. Retina je gosto stkana iz živčnih celic in drobnih žilic. Prve so občutljive na svetlobo, druge pa jih bogato oskrbujejo s krvjo, polno kisika.

Žarki prodrejo v zrklo skozi punčico (ali zenico) očesa, okroglo temno odprtino, ki jo vidite na sredini šarenice. Na poti do mrežnice presvetlijo prozorne plasti, najprej roženico, zatem lečo in na koncu steklovino. Notranjost zrkla izpolnjuje steklovina, ki je prežeta s prekatno vodico. Ta se tvori v očesu, odvečna tekočina pa odteka skozi sprednji prekat v vene. V očesu vzdržuje tlak, ki daje zrklu stalno obliko.

Normalen vid omogočajo občutljiva in dobro prekrvljena mrežnica, popolna prozornost plasti pred njo in normalen očesni tlak.

Okvare pri sladkorni bolezni

Sladkorna bolezen lahko prizadene kateri koli del vašega očesa.

Najpogostejša okvara je prizadetost mrežnice (diabetična retinopatija). Retinopatija lahko zmanjša občutljivost mrežnice za svetlobo in nezdravljena močno prizadene vid.

Različne oblike katarakte (sive mrene) in glavkoma (zelene mrene) se pojavljajo pri sladkornih bolnikih pogosteje kot pri sicer zdravih ljudeh. Pri katarakti je leča skaljena, medtem ko gre pri glavkomu za zvišan očesni tlak zaradi ovire pri odtekanju prekatne vodice. Ljudsko ime mrena izhaja iz videza punčice, ki ni več temna, temveč je zamotnjena sivo oziroma zeleno.

Krhke žile v veznici lahko povzročijo krvavitev, ki jo vidite v ogledalu kot rdečo pego na beločnici, sčasoma pa sama izgine. Pogostejša sta tudi kronično vnetje robov očesnih vek in ječmen, ki pa se rad ponovi.

Starostne daljnovidnosti, ki zahteva uporabo očal po približno 45. letu starosti, pri ljudeh s sladkorno boleznijo ni nič bolj pogosta. Vzrok je zmanjšana prožnost leče, ki onemogoča dober vid v bralni oziroma delovni razdalji.

Retinopatija

Retinopatija nastane zaradi okvare žilic v mrežnici. Pri začetni obliki najdemo le spremembe na žilicah in manjše krvavitve v mrežnici, govorimo o neproliferativni retinopatiji. Ko se žilice divje razrastejo v mrežnici in v steklovino, kjer jih normalno ni, govorimo o proliferativni retinopatiji.

Neproliferativna retinopatija

Neproliferativna retinopatija se začne s spremembami žilic, na katerih nastanejo majhne trebušaste izbokline. Na teh mestih žilna stena izpušča sestavine krvi v mrežnico, ki tako zateče ali pa malo zakrvavi v obliki pikčaste ali lisaste krvavitve. Retinopatija lahko nastane skrito, ker dolgo ne moti vida. Ta se poslabša samo, če nastanejo večje krvavitve, posebno pa, če oteklina mrežnice zajame najbolj občutljiv del očesa, rumeno pego (makulo). Tedaj govorimo o makularnem edemu, ki je glavni vzrok slabovidnosti pri sladkorni bolezni tipa 2.

Proliferativna retinopatija

Proliferativna retinopatija nastane zaradi tolikšnih sprememb žilne stene, da se njena svetlina zapre. To spodbudi razrast drugih žilic, vendar te rastejo brez reda in so zelo krhke. Posledica je razrast žilic v steklovino in krvavitve vanjo.Oboje zmanjša prepustnost prozornega dela oči za svetlobo, kar oslabi vid. Pri napredovali retinopatiji se pojavijo v steklovini brazgotine, ki vlečejo mrežnico, da ta odstopi od podlage in se s tem uniči. Proliferativna retinopatija je glavni vzrok slabovidnosti pri sladkorni bolezni tipa 1, medtem ko se pri tipu 2 pojavi redko.

Znaki retinopatije, ki naj vas takoj pripeljejo do očesnega zdravnika, so:

·         pojav plavajočih pik pred očmi, ki ne izginejo;

·         slabši, nejasen vid, občutek zatemnitve, težje prepoznavanje barv;

·         občutek spuščene zavese čez del vidnega polja;

·         vid kot pri pogledu skozi cev;

·         slabovidnost v polmraku;

·         skrivljene črte ravnih predmetov;

·         hiter nastanek težav z vidom pri branju normalnega tiska.

Očesni zdravnik oftalmolog lahko z dokaj preprostim pregledom s pomočjo posebnega instrumenta (oftalmoskopa) ali z lečo in biomikroskopom pregleda očesno ozadje. V zadnjih letih se uporabljajo za slikanje očesnega ozadja posebne kamere. S pomočjo pregleda očesnega ozadja vidi zdravnik spremembe na žilicah mrežnice.

Diabetično retinopatijo je treba začeti zdraviti čim prej. Ko nastanejo obsežne in dokončne spremembe na mrežnici, nobeno zdravljenje ne povrne vida. Edino učinkovito zdravljenje diabetične retinopatije je z očesnim laserjem. Z lasersko svetlobo se zmanjša oziroma osuši oteklina na mrežnici in se zaprejo žile, ki krvavijo ali rastejo na novo. Vendar se morate zavedati, da gre samo za zaustavljanje napredovanja žilnih okvar v očesu, ne pa za odstranitev retinopatije. Z laserskim zdravljenjem skušamo vid ohraniti in včasih se nekoliko izboljša. Okvarjene mrežnice z laserjem ni mogoče več popraviti.

Pri močno napredovali proliferativni diabetični retinopatiji s krvavitvijo v steklovino lasersko zdravljenje ni možno, lahko pa oftalmolog z operacijo odstrani novonastale žilice in krvavitev iz očesa. Ta poseg imenujemo vitrektomija.

Katarkata

Skaljena leča prepreči prehod svetlobe do mrežnice. Mesto skalitve je v začetku majhno, se pa počasi veča, "zori" za ozdravitev z operacijo. Ljudje s sivo mreno imajo različne težave, ki so odvisne od velikosti skalitve in njenega mesta v leči. Zdravljenje katarkate je možno samo z operacijo, pri kateri odstranijo motno jedro leče in vstavijo umetno lečo v lečno ovojnico.

Znaki katarakte, ki naj vas prej ali slej pripeljejo do očesnega zdravnika, so:

·         nejasen, moten vid, težave pri branju in delu v dosegu rok;

·         moten vid, kot da bi gledali skozi vodni zastor ali mlečno steklo;

·         bleščanje na soncu, pred žarometi nasproti vozečega avta;

·         občutek, da potrebujete nova očala, toda ko jih dobite, vid ni nič boljši;

·         barve niso več žive;

·         punčica vašega očesa ni več temna, temveč je obarvana (sivkasto, rumenkasto, rjavkasto);

Glavkom

Pri glavkomu se očesni tlak zviša zaradi ovire v odtoku prekatne vodice. Zvišan tlak lahko poškoduje očesni živec, kar povzroči slabšanje vida. Tlak navadno raste postopno več let. Težave z vidom se razvijajo počasi:

·         vid je nejasen in zamegljen, v poltemi slab;

·         občutek tiščanja v očeh, oči se solzijo.

Včasih se stanje poslabša, kar se pokaže:

·         s hudo bolečino v očeh;

·         z nejasnim vidom,

·         z mavričnimi krogi okrog luči,

·         z bruhanjem.

Zdravljenje je možno z zdravili za zmanjšanje očesnega

Kaj lahko naredite za svoje oči?

Če vaše oči niso redno pregledovane, lahko zamudite ugoden čas za zdravljenje. Nespoznana okvara oči še slabša stanje, namesto da bi slabšanje z zdravljenjem ustavili.

Pomembni vzroki za obolenje oči, posebno za retinopatijo, so zvečan krvni sladkor, zvečan krvni tlak, zvečan holesterol v krvi in kajenje.

Zato napravite tole:

·         Poskrbite, da bo vaše oči vsaj enkrat letno pregledal očesni zdravnik, tudi če nimate težav z vidom.

·         Če se pojavijo težave z vidom, takoj pojdite na pregled.

·         Bolj kot kar koli lahko prepreči okvaro oči ali njeno napredovanje odlično urejen krvni sladkor. Zato poskrbite, da tak tudi bo. Druga, ne mnogo manj pomembna stvar je krvni tlak. Če imate zvečan krvni tlak, ga obvezno znižajte z zdravljenjem. Prav tako zdravite zvečan holesterol. Idealne vrednosti izvidov so HbA1c pod 7 odstotkov, krvni tlak pod 130/85 mmHg, LDL holesterol pod
3,0 mmol/l. Z zdravnikom se pogovorite, kakšne so vaše ciljne vrednosti (lahko so bolj popustljive, posebno če ste že starejši) in kaj morate napraviti, da jih boste dosegli.

·         Opustite kajenje.